Zgodbe na plaži

Ostalo je le še dva dni do njenega odhoda, ko je Ilona nenadoma ob kosilu vprašala:

– Borja, se spomniš Valerija? Vedno nam je pomagal pri popravilih… Pripetila se mu je taka nesreča! Neki huligani so ga napadli na lastnem dvorišču. Udarili so ga po glavi in ga oropali. Dolgo je bil v komi, včeraj pa je umrl v bolnišnici. Prijateljica mi je sporočila.

Pri tem se njen obraz sploh ni spremenil. Govorila je mirno, brez sence žalosti v očeh.

– Škoda, – je zamrmral Boris, – bil je dober človek.

– Da, – kot da bi se ne bilo nič zgodilo, je Ilona spila velik požirek njenega najljubšega vina, merlota, – bil je čeden možakar!

Ponoči dolgo ni mogel zaspati, kajti premišljeval je o čudnem obnašanju svoje žene. Nenadoma se je zasvetil njen telefon. Ko ga je zgrabil, je zagledal novo sporočilo: “Draga, strašno te pogrešam. Strašno si te želim!”

Ko je pogledal na ime pošiljatelja, je po celem telesu začutil hladen led. Valerij F. To je bil drug Valerij! Nekdanji odvetnik je spoznal, da je naredil grozno napako – iz imenika je prepisal napačno telefonsko številko.

…Ulegel se je poleg ljubke, speče žene, jo objel in poljubil. Začutil, da so njegove misli in čustva popolnoma izginili. Izčrpan se je pritisnil k njenemu telesu in zaspal.

Kratko življenje ženskega perila

– In kupi mi nekaj lepega, seksi! – je svojega moža igrivo dražila Ilona. Biti z možem v Milanu in ne kupiti nekaj lepega, bi bila grozovita napaka.

Že dolgo časa nazaj si je v trgovini ogledovala elegantno, čipkasto, kot puh mehko perilo zelo znane blagovne znamke. Da ji mož kupi to perilo, je bilo za Ilono zelo pomembno, saj se bo v tem perilu pokazala svojemu ljubljenemu moškemu, ki pa seveda ni bil njen zakonski partner. To je bil ta sladek del maščevanja, za katerega se v družinskem življenju vedno najde kak razlog.

Seveda mož ni ničesar sumil. V trgovino z ženskim spodnjim perliom je šel prvič ter skupaj z njo dolgo izbiral hlačke in primeren komplet. Ilona se je zadovoljno nasmehnila, on pa je mislil, da je izbira nakupa odvisna od njega, ter ji je svetoval in predlagal svoje barve. Všeč so mu bile živahne barve od rdeče do škrlatne in bordo. Vendar je bila Victorju, njenemu ljubljenemu moškemu, všeč bela barva, barva nežnosti in čistosti, s katero se je Ilona poistovetila.

– In vedno se bo našel jelen z dolgimi rogovi, ki bo za vse plačal! – ženska se je spomnila stare šale ter začutila vznemirjenje zaradi vtisa, ki ga bo naredila na svojega ljubimca.

– Oh, kako srečne smo! Tako lepa ženska nas bo kupila! – so vzkliknile čipkaste hlačke.

– Ne kupuje jih ženska, ampak njen ljubljeni moški, mož, – je nasprotoval moralno odporni modrček, ki ni imel pravega pogleda na dogodke.

– Kupuje zanjo, samo zanjo, ljubico! – je zadovoljno nadaljeval modrček.

– Naredile bomo vse, da se bo njun odnos ponovno zaiskril, z novimi, močnimi barvami in senzualnimi izkušnjami! – so rekle spodnje hlačke,

– Te družinske igre v postelji obožujem, on bo tako čustven in nežen. Nežno me bo pobožal in me z nestrpnostjo slekel! Mmm, obožujem ta del! – so sanjale hlačke.

– Seveda, nežno, a ste videli našo ceno? Nosili nas bodo samo med prazniki! – je dejal modrček,

– Močna družina je jamstvo srečnega in dolgega življenja! Danes je dober dan, čutim fantastično povečanje energije in želje po zagotavljanju vsake možne pomoči! – je nadaljeval srečno.

Modrček in hlačke so poznali svoj namen in bili so ponosni na to. Družinsko življenje ljudi, ki so jih nosili, se je vedno spremenilo, pomagali so ljubimcem, da so še bolj spoštljivi drug do drugega. Njihove lastnice so čutile vznemirjenje, nežnost in naklonjenost. Tudi perilo je dobivalo svoj košček ljubezni.

Toda Ilona, seveda, ni slišala pogovora svojega spodnjega perila.

Letela je sama, njen mož je moral zaradi pomembnih poslovnih zadev ostati v mestu. Prvič je svoje darilo oblekla za zmenek na letališču. Viktor jo bo prišel iskat, takoj bosta šla v hotel. In tam bo ona, malo utrujena, čeprav s kratke poti, lahko v vsej svoji lepoti nosila eleganten komplet spodnjega perila, ki pa bo samo poudaril njene lepe lastnosti. Ilona bo stala pred ljubimcem, se obrnila kot pred ogledalom, in rekla:

– Dragi, to je darilo za tebe od mojega moža! – in nato se bosta med objemanjem, poljubljanjem, duhovitim šaljenjem igrala svoje ljubezenske igre.

– Kako je srečna! – hlačke se niso mogle ustaviti, čakale so na pogovor.

– Ja, kar žari od sreče! – je začel tiho nedrček, – najpomembnejše je, da bi bila lastnica zadovoljna! To je naše poslanstvo – je nadaljeval, čeprav res ni hotel govoriti. Slišal je veliko različnih pogovorov o tem, kako se družinski zmenki in srečanja med čustvenimi ljubimci razlikujejo.

Na letališču je Viktor čakal Ilono, ji podaril šopek cenenih vrtnic, ki so že nekoliko ovenele. Hitro jo je poljubil, ji vzel kovček iz rok in nato sta ljubimca odšla k avtu.

– Tako sem te pogrešal, želim si te neizmerno! – je Viktor vznemirljivo šepetal v uho Iloni tako pričakovane in banalne besede.

Na ogromnem parkirišču ni bilo veliko avtov in absolutno ni bilo ljudi. Parkirno mesto je bilo v kotu in malo osvetljeno. Ni čudno, da pravijo, kako je tema prijatelj mladine, čeprav ljubimca nista bila tako mlada.

– Oprosti, draga moja, zelo malo časa imam, dobesedno imam samo eno urico, saj vendar hočeš svojega medvedka? – je Viktor hitro začel, pobožal bluzo in začel odpenjati gumbe.

V avtu je bilo tesno in nerodno se je bilo objemati.

– Vik, v avtu mi nekako ni udobno, – ga je poskušala omehčati Ilona, – in ravno sem izstopila iz letala.

– Ja vem, – njegovi hitri in močni prsti so se že sprehajali po Iloninem telesu in povzročili, da se je začela rahlo tresti. Želja, da jo hitro vzame tukaj, tukaj in sedaj, ga je popolnoma ujela.

– Samo ne to! Prosim, bodite previdnejši, – so hlačke zastokale, zaskrbelo jih je za varnost svoje snežno bele čipke.

– Saj sem ti rekel, da ni vedno vse tako rožnato, – je zamrmral modrček, ki se je stiskal v svojih košaricah ter skrbel za celovitost svojih naramnic in zadrge.

Vneti ljubimec je začel naglo slačiti Ilono, z močjo odstranil nekoliko upirajoče se njene roke, zlomil sponko modrčka in na hitro odstranil hlačke ter raztrgal čudovito čipko.

Vse se je nekako hitro končalo.

Zmagovalec je poljubil ljubimko na lice in jo zadovoljen s svojim uspehom odpeljal domov.

Začel se je nov dan, nov sončni vzhod je zaslepil cesto, sončni žarki pa so poskušali prodreti v avto. Življenje veselih hlačk in godrnjavega modrčka se je končalo. Hlačke in čipke, ki jih je Ilona občudovala, so ležale na tleh pod zadnjim sedežem na preprogi za avtomobile, raztrgane in obarvane z umazanijo. Čez nekaj ur bo Viktor svojo mlado ženo peljal v porodnišnico, ona pa bo zagledala čudovite hlačke druge ženske pod avtomobilskim sedežem njenega moža. In ne bo mogla skriti občudovanja nad imenitnim perilom.

Roke močnega moškega so brezupno pokvarile modrček in Ilona ga je doma brez obžalovanja vrgla v smeti. Čez en teden bo najden, nekako popravljen bo krasil prsi lokalne alkoholičarke brez določenega kraja bivanja.

Nevarni gostji

Jadranska obala Slovenije je poleti preplavljena s turisti. Udobne ceste do Italije in Hrvaške, okusna mediteranska kuhinja in starodavna italijanska arhitektura privabljajo ljudi z vsega sveta. V najbolj vroči sezoni, od julija do septembra, imajo Evropejci čas dopustov. Tedaj pri znanih znamenitostih in na plažah prihaja do prave zmešnjave.

Za Marka, lastnika več apartmajev v lepem letovišču, ta čas ni bil najbolj enostaven. Veliko dela je imel s kratkoročno oddajo apartmajev v najem. Toda Marko ima rad tovrstne opravke. Donosen turistični posel mu je ponujal možnost stika z novimi ljudmi in popestritev življenja, ki je od konca oktobra, ko pretok turistov upade, postajalo zelo dolgočasno. Slovenskemu poslovnežu je bilo že več kot petdeset let, vendar je poskušal na vsak način izgledati mlajši – ukvarjal se je s športom, pogosto je plaval v morju. Oblačil se je v svetle kavbojke in modne majice, saj mu je postava to dovoljevala.

Danes je pričakoval nove goste – dve turistki iz sosednje vzhodnoevropske države. Lastnika sta čakali pri vratih rezerviranega apartmaja. Marko je bil rahlo presenečen nad njunim videzom. Turistki, ki je izgledala mlajša, je bilo ime Jeannette, bila je majhna in krhka, kot najstniški fantek. Njeni črni lasje so bili kratko pristriženi in so spominjali na ježa, senci pa sta bili visoko obriti. Kljub vročini je bila Jeannette oblečena v usnjeno krilo, črno-modro majico z napisom “Hard rock” in težke bajkerske gležnarje. Močna šminka na ustnicah in nenavadne tetovaže v obliki večglavih zmajev, turških jataganov in prepletenih kač so dopolnjevale škandalozno podobo dekleta. Izgledala je stara približno dvajset let.

Njena prijateljica Linda je bila njeno popolno nasprotje. Bila je prav gigantska, za pol glave višja od Marka in v ramenih veliko širša od njega. Za Marka pa nikakor ni bilo mogoče reči, da je majhen – sto petinosemdeset centimetrov, odlična višina za moškega. Kljub nenavadni velikosti je bila Lindina postava sorazmerna. Tesna obleka brez rokavov je poudarjala njene obline. Lindino starost je bilo težko uganiti – petindvajset ali petintrideset… Lepa ženska, samo zelo visoka, je pomislil Marko. Prtljage, razen majhnih rdečih nahrbtnikov, turistki nista imeli.

Lastnik apartmajev je pričel s prijaznim pogovorom. Kako sta potovali? Od kod prihajata? In kam potem gresta? Ali so vama všeč naši kraji? Preprosta vprašanja so pripomogla, da je spoznal novi gostji.

Takoj, ko je stopil v stanovanje, jima je pokazal kopalnico, pojasnil, kako uporabljati klimatsko napravo in nastavil televizijske kanale. Mimogrede je naštel vse znamenitosti, ki se jih splača videti – staro mesto, trdnjavo s stolpi, rimskokatoliške cerkve… Dekleti pa je zanimalo, kako priti do plaže in supermarketa, ter kar je bilo najpomembnejše – kje je 24-urno parkirišče. Marco jima je vse podrobno razložil.

Pogovor je vodila predvsem Jeannette. Tekoča angleščina z izrazitim “R” je izkušenemu Marku povedala, da je doma iz ZDA ali Kanade. Linda je bila tiho. Prisedla je na kavč in gledala po stenah in pohištvu. Marko je opazil, da sem med sedenjem njene ekstremne višine ne opazi, njene dolge gole noge pa izgledajo zelo impresivno.

Ko je preveril potne liste gostij, je bil zelo presenečen. Izkazalo se je, da sta obe iz Češke. Poleg tega je Linda pred kratkim dopolnila štirideset. Potem, ko je prepisal podatke iz potnih listov, je vprašal:

– Lahko takoj plačate?

– Na žalost nimava gotovine, – je žalostno dejala Jeannette. – Nisva imeli časa dvigniti denar s kartice!

– Ali živite daleč od tu? – se je oglasila Linda in pogledala Marka s sladkim nasmehom. – Ali lahko pridete čez dve uri? Bova dvignili denar in plačali!

Marku se ni ljubilo zvečer vračati po denar. Hkrati sta bili dekleti ugodni stanovalki – najeli sta apartma za pet dni. Poleg tega je zvečer nameraval iti v jazz klub, poslušati glasbo in vase zvrniti nekaj vrčkov piva.

– V redu, – je odvrnil, – danes zvečer bom tukaj blizu, v sosednji ulici. Prišel bom ob desetih. Uživajta, počivajta… Mimogrede, bankomat je pet minut stran od Tartinijevega trga!

Zvečer je v lokalu Marko popival s prijatelji nemško nefiltrirano pivo, nato pa je spil še nekaj kozarčkov slovenskega rdečega vina. Na višku praznovanja se je spomnil, da mora “pokasirati” denar od turistk in odpravil se je v apartmaje.

Z ulice sta se v svetlo osvetljenih oknih stanovanja videli dve ženski postavi v lahkih oblekah. Očitno sta Jeannette in Linda nekaj pripravljali v kuhinji. Zaradi popitega alkohola je bil Marko v veselem, igrivem razpoloženju. Uspelo mu je oddati vse apartmaje, njegova žena in otroci so za nekaj dni odšli k starim staršem, kar je pomenilo, da je pred njim vesel vikend. Potrkal je na vrata. Odprla je Linda.

– Dober večer! – je rekel Marko.

– Dober, dober! – se je nasmehnila Linda in odprla vrata bolj na široko, da spusti lastnika noter.

Ko je vstopil, je bil zelo presenečen nad videzom svojih najemnic. Linda in Jeannette sta bili v kratkih prosojnih haljah, čez katere so se videle vznemirljivo tanke hlačke.

– Tukaj je denar, Marko, – je prijazno rekla Linda, – hvala, ker si počakal in nama dal priložnost, da se spočijeva in dvigneva denar!

Ženska je dišala po lahkem fascinantnem parfumu. Približala se mu je in ga z drhtečim glasom vprašala:

– Se želite pridružiti dvema osamljenima ženskama? Sami ne moreva odpreti niti steklenice vina!

Pokazala je na dvolitrsko steklenico vina “Kraškega terana”, ki je stala na mizi. Marka je nepričakovano vprašanje presenetilo. Nevihta kontradiktornih misli je preletela skozi njegovo glavo, vendar je hitro odgovoril:

– Seveda! Z veseljem se bom pridružil čudovitima damama!

Marku je močno razbijalo srce, ko je začel odpirati steklenico. Poskušal se je spomniti, kdaj je bil nazadnje v podobni situaciji. Zdi se, da le enkrat, in to pred petnajstimi leti. Tedaj je tudi spil nekaj z dvema Švedinjama, nato pa se je do jutra predajal ljubezenskim zabavam z dekletoma. Ali se bo avantura ponovila?

Mala družba se je usedla za mizo in začela s preprosto večerjo – slovenski kruh z začimbami, sir z modro plesnijo, pršut, rumeno-zelene banane in fige. Vse to so velikodušno poplaknili z rdečim vinom.

– Super zgledaš, Marko! – se je nasmehnila Jeannette. Zagrnila je zavese na oknu, sedla zraven moškega in ga pogledala naravnost v oči.

Vsi so se takoj začeli šaliti o pikantnosti situacije. Simpatičen moški sam z dvema samskima ženskama! Pravi srečko! Pogovor je bil sproščen, zabavne zdravljice so sledile ena za drugo. Marko je bil, kot pravijo, na višku. Izvrstno je pripovedoval stare anekdote o Judih, o tašči in njenih ljubimcih, ženski pa sta se glasno smejali in ploskali.

Jeannette je povedala, da zna šlogati z roke. Vzela je njegovo roko in začela gledati linije. Njeni kratki lasje so se skuštrali, prozorna halja ni skrivala odsotnosti modrčka. Marko ni mogel gledati stran in je s svojimi pijanimi očmi buljil v njene majhne prsi, ob njegovih ustnicah.

– Kaj pravi hiromantija? – je nasmejano vprašala Linda, ki je sedela nasproti.

Marko je čutil, da se s prsti nog dotika njegovega gležnja. Nežno je božala njegovo nogo in mu igrivo gledala v oči.

Ni zdržal, zgrabil jo je za zapestje in ji poljubil vročo dlan.

– Ali gremo gor v spalnico? Če se seveda ne bojiš dveh strastnih žensk, – je predlagala Linda z mamljivim nasmehom.

Marco je skočil, potem pa se je zamajal – v glavi se mu je vrtelo od alkohola in razburjenosti. Linda ga je zgrabila za roko in ga popeljala do stopnic, ki so vodile v drugo nadstropje.

– Vzemi steklenico, – se je obrnila in rekla svoji drobni prijateljici.

Zdelo se je, da je bila spalnica namenoma pripravljena za erotično zabavo. Postelja je bila raztegnjena, na nočnih omaricah so stale ploske rožnate sveče. Od nekod se je slišala tiha melodija. Kljub alkoholni meglici v glavi je Marko prepoznal hit njegove mladosti – “You’re a woman, I’m a man”.

– Ti si ženska in jaz sem moški, – je izgovoril v slovenščini.

– Sprosti se, dragi, – je tiho rekla Linda in ga objela čez ramena, – tako si napet…

Njene roke so zdrsnile po Markovem hrbtu.

– Pojdi pod tuš, dragi moj, midve pa bova počakali, – je ljubko, vendar avtoritativno, rekla Linda.

Marko je poslušno odšel v kopalnico. To mu je zelo koristilo – hladna voda je pripomogla, da se je malo streznil in okrepil moško moč. Postal je živahen in v spodnjem delu trebuha je začutil prijetno napetost. S ponosom je pogledal tja – še v mladih letih njegovo telo ni bilo tako pripravljeno kot danes!

– Glavna stvar je, da ne hitiš, – je razmišljal Marco, – takšna sreča se ne zgodi vsak dan!

Ženski sta ga čakali, sproščeno sta ležali na široki postelji in tiho govorili. Marko je slekel svojo haljo in se ulegel med ženskama. Začelo se je vroče, noro božanje. Linda in Jeannette sta ga zadovoljevali na vse nepredstavljive načine. Lirska melodija ni mogla utišati vzdihov in stokov ogretih ljubimcev. Moški je bil šokiran. Zdelo se mu je, da ga v seksu ne more nič več presenetiti. Toda dekleti sta poznali takšne eksotične ljubezenske trike, za katere Slovenec še nikoli ni slišal. Marku se ni bilo treba niti premakniti. Ženski sta ga pripeljali do evforije, ko sta ga ovijali z rokami in nogami.

– Dragi, ali bi te motilo, če bi ti zvezali roke?

Linda ga je vprašala, ampak je izgledalo kot da bi ga postavila pred dejstvo. Njene vroče ogromne prsi so se zibale pred Markovim obrazom. Ni še odgovoril, ko je zaslišal klik lisic na svojih zapestjih – Linda ga je z lisicami pripela na zadnjo stran postelje. Nato je ženska začela vezati noge z lepilnim trakom.

– Lepotici, poslušajta … – se je poskusil izvleči moški, vendar mu je Jeannette spretno porinila v usta žogo za sadomazohistične igre.

Potem je njegovo orodje skupaj s testisi ovila z lepilnim trakom. Vse je bilo storjeno tako hitro in natančno, da se Slovencu ni uspelo prestrašiti posledic.

Po tem sta se dekleti, na Markovo presenečenje, začeli ljubiti ena z drugo. Vlogo moškega je igrala mala Jeannette. Na stegna je oblekla pas s falusom in zadovoljevala svojo visoko prijateljico, dokler je ni pripeljala do vrha blaženosti. Marko je bil ob pogledu na to početje tako vzburjen, da je želel raztrgati vozle in poskrbeti za Lindo, vendar mu lisice in trak te možnosti niso dali.

Dekleti sta naredili kratek premor. Naslonili sta se nazaj na vzglavnike in skupaj pokadili cigareto. Prijeten vonj po marihuani se je širil po sobi. Očitno je trava povzročila ponovno vzburjenje. Dekleti sta napadli zvezanega Marka. Ena za drugo sta se usedli zgoraj na moškega in skakali kot zmešani jahačici, dokler niso dosegli orgazma. Še posebej je bila aktivna Linda, ki je očitno potrebovala več časa, da bi se zadovoljila. Njeni veliki boki so se hitro premikali navzgor in navzdol, njene roke so se upirale v prsni koš izčrpanega moškega. Stokal je, poskušal je razložiti, da ne more več, ženski pa se zanj sploh nista zmenili.

Jeannette se je ukvarjala z Lindo, svojo prijateljico je božala tam spodaj, jo poljubljala in stiskala njene otekle bradavičke.

– Daj no, draga, še malo, – je vroče šepetala Jeannette.

– Izgleda kot, da je naš fantek izgubil bojni duh, – je rekla Linda, ob težkih vzdihih. Jeannette je takoj položila roke na njegov vrat in ga začela daviti. Marko je hropel in poskušal odriniti Lindo od sebe. Toda z zvezanimi rokami in nogami je bilo nemogoče obvladati to velikanko.

– Tako, tako močneje ga ogrej, – je hropela Linda in ni ustavljala norega poskakovanja. Potem je Jeannette vzela dolg satenast šal iz svojega nahrbtnika, ga ovila okoli vratu prestrašenega Marca in ga začela zategovati. Telo moškega se je streslo v krču, nato pa se je zmehčalo in obležalo.

Telo moškega se je streslo v krču, nato pa se je zmehčalo in obležalo. Jeannette se je ulegla poleg prijateljice in je njeno telo pokrivala z lahkimi poljubi.

– Mislim, da sva pretiravali z njim, – je rekla Linda s sproščenim glasom.

– Da, seks z dvema vročima dekletoma ni šala, – je z nasmeškom povedala Jeannette: – Kaj bova zdaj?

– Morava oditi, takoj! Dobro je, da sva mu dali za prijavo lažna potna lista… Vstani, hitro se morava spraviti od hiše. Snemi lisice, bodo še prav prišle, – je naročila Linda.

Dekleti sta v desetih minutah spakirali svoja nahrbtnika, zapustili stanovanje in odšli v neznano smer.

Marko pa je bil res srečko. Kmalu je prišel k sebi, zajel je sapo in zadihal. Seveda se je z veliko težavo spravil s postelje, prišel je v prvo nadstropje in poiskal nož, da je lahko odstranil lepilni trak z otečenih delov telesa. Šepajoč in z roko na srcu je moški šel domov.

V jazz baru so še vedno gorele barvne luči in slišali so se veseli glasovi. Toda za nadaljevanje večera s prijatelji Marko ni imel nobene želje več.

Potovanje moških čevljev

Na pultu majhne trgovine italijanskih čevljev je dolgo časa stal par modnih moških čevljev. Šivani iz čvrstega črnega usnja, elegantni in bleščeči so privlačili pogled mimoidočih. Vsak mimoidoči je z občudovanjem gledal razkošne čevlje, ki so stali na polici pod svetlobo dveh velikih svetilk. Ampak, na žalost, nihče iz kakršnegakoli že razloga ni kupil tega para! Ljudje so izbirali skromne rjave čevlje, lahke superge, luksuzni lepotci pa niso dobili novega lastnika.

Črni čevlji so zavistno gledali, kadar so njihove srečne brate dajali v kartonaste škatle in jih odnesli iz trgovine. Nekateri so jih obuli kar tukaj, v trgovini, stare pa so vrgli v smeti. Zdelo se jim je, da so srečneži odšli v neznan čudovit svet. Res je, da se je iz okna videl samo kos pločnika in pult v vinoteki, vendar se je življenje izven trgovine zdelo čudovito.

Na ozki ulici so ljudje nenehno hodili v različnih obuvalih. Tu bele superge poznano zasukajo pedale kolesa. Mokasinke z živimi barvami se hitro zasučejo na skateboardu. Mimo so prikorakali staromodni čevlji s sponkami… Vsak par je imel svojo zgodbo. Sprva so čevlji iz pulta skušali uganiti, v katerih hišah vsi ti čevlji, superge, elegantni ženski salonarji prebivajo, po katerih cestah morajo hoditi, kakšno storitev opravljati.

– Tisti težki škornji so zagotovo vsak dan na gradbišču! – je rekel desni čevelj, duhovitejši in zgovornejši. – Poglej, njihovi nosovi so zamazani s cementom!

– Tiste superge so bile nedavno v težavah, – je rekel levi, – polite so z nečim temnim… Vino, ali morda kri?

Gradila sta različice, sestavljala romantične in detektivske zgodbe o življenju drugih čevljev. Odlična pomoč je bila TV, ki so jo od jutra do večera gledali prodajalci v trgovini. Tam sta iskala navdih za svoje zaplete. Toda postopoma sta postajala utrujena od fantaziranja. Od brezdelja sta postala jezna in začela sta se prepirati.

– Kako sem naveličan tega nesmiselnega trgovinskega življenja! – je desni čevelj jezno vzkliknil.

– Vsaki dan je enak! In ti srečni čevlji hodijo cel dan po zanimivih krajih, potujejo, koristijo ljudem… in midva sva tu!

– Prav imaš, bratec, – je zavzdihnil levi.

– Kaj počneva tukaj? Gledava koščke tujih življenij in si izmišljava zgodbice.

– Lepo je, seveda, da imava poseben položaj, – je omenil desni, – da sva postavljena nad množico čevljev, če bi to lahko tako rekel. V čast nama je, da sva vsem na očeh… Vendar je rutina dolgočasna! Brez gibanja lahko postaneva topa!

– Pred kratkim sem klepetal s športnimi čevlji, katerih lastnik je stal pri našem pultu, – je dejal levi, – in slišal sem toliko zanimivih stvari! Ti športni čevlji gredo vsak teden v gore. Samo predstavljaj si, bratec, snežni vrhovi, slapovi, divji jeleni na ozkih stezah…

Levi je govoril z zavistjo in kar drhtel, ko si je predstavljal udarce mrzlega gorskega vetra. Bil je romantičen v srcu, vendar se je bal sprememb.

– Hej ti! – je odvrnil desni zaničevalno,

– Kakšne gore! Usoda nama je dala višjo nalogo. Morava sijati v najvišjem svetu, pokazati se morava v gledališčih in dragih restavracijah, spremljati čudovite ženske čevlje na visokih petah. Vsak moški, ki naju obuje, se bo takoj počutil močnega in samozavestnega. Veš, kaj ženske cenijo na moških? Najprej čevlje s stilom!

Desni čevelj je bil pametnejši od njegovega brata dvojčka. V svoji mladosti, v trgovini s čevlji, je veliko govoril z izkušenimi čevlji skladiščarja.

– Predstavljaj si, kako pomembna je najina vloga pri človekovem ljubezenskem flirtanju! – je nadaljeval desni v impozantnem tonu.

– Medtem ko najin lastnik zapeljuje damo, morava midva zapeljati njene lepe čevlje. Prižeti se k njima, se dotakniti najskrivnejših krajev, vdihniti vonj kože, iz katere so šivani…

Levi čevelj je sramežljivo vprašal:

– In potem? No, potem ko bomo uživali v vonju?

Desni se je nasmehnil. Kako skromna je še vedno bratova fantazija!

– Hej, fantek, kako malo veš o življenju! Potem pride na vrsto tisto najbolj izvrstno, kar je obutvi na voljo! Ko se moški in ženska raziskujeta v spalnici, temu sledi čudovito nadaljevanje. Videla bova najvišjo manifestacijo človeške ljubezenske strasti… Kaj je lahko še lepšega?

Конец ознакомительного фрагмента.